Zgodovina in običaji Vinice: od izročila do danes

Folklorna dejavnost na Vinici je bila živa na začetku leta 1900, saj so Viničani v belih nošah že sodelovali ob 60 letnici vladanja cesarja Franca Jožefa na Dunaju. Velika prireditev je bila 12. junija leta 1908, o čemer lahko beremo v časopisu Dom in svet, izšel v Ljubljani, 1908.

Folklorna dejavnost na Vinici je bila živa na začetku leta 1900, saj so Viničani v belih nošah že sodelovali ob 60 letnici vladanja cesarja Franca Jožefa na Dunaju. Velika prireditev je bila 12. junija leta 1908, o čemer lahko beremo v časopisu Dom in svet, izšel v Ljubljani, 1908.

​Zaplesali so tudi na festivalu narodnih pesmi in plesov v Črnomlju. Festivala so se udeležile tudi skupine iz Adlešičev, Metlike in Predgrada, o čemer je poročal Slovenski narod, 1939. O viniških Kresnicah in kresovanju pa je zapisala Leopoldina Baudek v Slovenskem narodu leta 1940. »Leta 1902, ko sem preživela prvi kresni večer na Vinici, je kresovalo sedem ali še več skupin Kresnic po viniškem okolišu. Vso noč so se vrstile kakor roji večernih vil bele postave po štiri in štiri s svojim vodjo od hiše do hiše, in vso noč so valovali po ozračju otožni akordi: »Bog daj, Bog daj dobro leto!«

Še živeči plesalci in plesalke se spominjajo kulturne prireditve mariborski festival, ki je bil pred 2. svetovno vojno. Za nastop so se začeli pripravljati mesec dni pred prireditvijo. Vadili so ob večerih v stari šoli, ki je bila takrat pri Klobučarjevih. Plesnih korakov jih je učila učiteljica Leopoldina Baudek. Ko so šli na nastop, so se do Črnomlja peljali s kamionom, a naprej so potovali z vlakom. V Mariboru so od postaje do stadiona šli peš. Sprejel jih je gospod Račič. Nastopali so na stadionu SK Železničarja. ​ V spominu jim je ostal tudi nastop na srečanje folklornih skupin v Gradacu v Beli krajini leta 1947. Prikazali so viniško ohcet, zaplesali pa Igraj kolo in čardaš.

Ženin: Albert Benec, nevesta Katica Kajin, starešina Jurij Majerle in posnašnica Marica Wagner-Hudelja.

V Gradacu so nastopali in stojijo od leve proti desni: Franc Šutej, Jurij Šutej, Marica Flajnik, Marica Hudelja, Rude Trempus-Ogulin, Katica Kajin, Albert Benec, Jurij Majerle, Slavica Mihelič, Danica Karin, Marica Šutej, Vladimir Ostronič, Anica Radovič, Marica Benec, Kristina Štefanič.Čepijo od leve proti desni: Ana Šutej, Marica Benetič, Danica Trempus, Adolf Radmelič, Alojz Skoliber, Amalija Cestnik in Angela Mihelič.

Zgodovina in običaji niso samo arhiv preteklosti, ampak način, kako skupnost razume samo sebe. Ko se zberejo zapisi o šegah, govorici in starih navadah, nastane živa kulturna mapa kraja.

Takšne vsebine pomagajo, da se lokalna dediščina ne izgubi. Ko so urejene v pregledne prispevke, so uporabne tako za krajane kot za šole, raziskovalce in obiskovalce, ki želijo bolje razumeti življenje ob Kolpi.

Zgodovina in običaji Vinice: od izročila do danesZgodovina in običaji Vinice: od izročila do danesZgodovina in običaji Vinice: od izročila do danesZgodovina in običaji Vinice: od izročila do danes

Vir vsebine: uradna spletna stran KUD Oton Župančič Vinica (https://kud-vinica.weebly.com/pred_kud.html).

Skip to content